“Hvala, dragi Klemen, da sem bila lahko sopotnik na tem “rollercoasterju čustev”, ki sem jih doživljala skozi branje. Presegel si samega sebe, čeprav te ne poznam. Poznam te samo skozi to, kar predstavljaš - skozi tvojo pot. In vesela sem, da sem v majhnosti našega planeta, v veličini našega vesolja in v minljivosti našega življenja imela to čast, da se je moja pot srečala s tvojo.”

"To ni še ena knjiga o osebni rasti. To ni še ena knjiga, ki ti bo povedala kako živeti dobro. To je knjiga, ki te bo pospremila v samoraziskovanje. To je knjiga, ki ti bo ponudila besede. Klemen v njej ne daje nasvetov. Klemen s knjigo daje sebe, popolnoma. Klemen s knjigo daje ljubezen ... Klemna sicer ne poznam, ampak ko sem prebral zadnjo stran in odložil knjigo, sem imel občutek, da sva stara prijatelja, ki sva klepetala dolgo v noč. Klemen s knjigo odpira svoje srce. Naloga bralca pa je ta, da svojega (srca) ne-zapre.”

"Našla me je ob pravem času, brez iskanja, brez potrebe po novih mnenjih, idejah, resnicah, “nasvetih”. In jaz sem našla njo, v resnični, pristni, iskreni obliki. Vodila me je brez pričakovanj, a še vedno jih je presegla. Kljub svoji preprostosti in “na cca 200 strani max” omejeni minljivosti, je posegla v najbolj zakomplicirane in nepreproste, globoko zakopane dele mene."

"V njej vidim tebe, a prav tako vidim sebe, mamo, partnerje, prijatelje, sodelavce. V njej vidim nas ljudi, takšne kot smo. Pristni, tudi, ko nismo. Minljivi, četudi pozabimo. Pomoči potrebni, četudi je nočemo. In v svoji nepopolnosti, nas prikažeš popolne."

Ob branju sem spet začutil neke nove razsežnosti in dojemanja, ki si jih razkril v svojih zapisih. Doživel sem pravi čustveni vrtiljak - od številnih novih spoznanj in interesov, do tega, da sem se med branjem globoko ganjen zjokal zaradi te globine.